Tukaj pa je še daljši tekst. Zakaj takšen popust, kako, kje smo v Solemiu.

Noro leto. Rešujem. Diham. Vse bo ok.

Tudi v Solemiu niso vedno sončki in rožice in super dnevi. Ob takšnih težkih dneh mi gre ime Solemio celo malo na živce. Za tiste, ki ne veste: imena trgovine nisem določila sama, ampak sem ga prevzela. Poslanstvo Solemia je bilo od samega začetka zastavljeno nekoliko drugače in je postalo bosonogo šele pred osmimi leti. A od samega začetka ime Solemio predstavlja odkritost, poštenost in fer odnose do narave in do strank.

Zato tudi ta odkrit zapis. Nič ne bom olepševala. J***** leto je. Mogoče tudi vam, še zvezde so ga menda napovedale. Stvari so pretežke, jaz pa iščem lahkotnost. Vse kar letos počnem je: umirjam svoj živčni sistem, da me ne stiska od strahu in negotove prihodnosti. Ahh, kaj vse letos počnem, da sem mirna! A stvari v našem podjetju vsekakor niso mirne.

Trg je postal brutalen v naši majhni državi. Tudi sama sem lani izbrala nekaj napačnih odločitev, ki jih plačujemo še letos. Hkrati se počutim kot na dirki, katera trgovina bo imela več bosonogih čevljev, več barv, več modelov, katera bo postala največja, najboljša, najbolj poceni, katera bo dala več popustov, kod in več razprodaj. Meni pa vse to postaja tako tuje.

Solemio je bila prva bosonoga trgovina na našem trgu, od začetkov v poletju 2017, ko še ni veliko ljudi vedelo, kaj je to bosonoga obutev. Trdila bi, da imamo največ bosonogih izkušenj. A tudi nam že klecajokolena, preveč vsega je. Pe še kar se odpirajo nove trgovine, vedno več je novih čevljev, vedno več vsega, tudi proizvajalci pritiskajo na nas.

Verjamem pa, da bosonog ne moreš dirkati in teči šprinta. Ne verjamem, da bomo vsi preživeli ta tempo. Ali bo klecnilo naše zdravje ali pa bo nastradalo podjetje.

Bosonogost je lahkotnost, je iskanje dobrih občutkov.

Utrujena sem. Letos delamo korake nazaj. Ne želim več stremeti k VEČ. Želim si stabilnosti, lahkotnost, miru, pa četudi MANJ. Držim in močno stiskam pesti, da naše majhno podjetje preživi to leto. Res si želim, da bi ostali z vami še mnoga leta.

Vsega, kar se je letos izkazalo za slabo, imamo preveč v prvi polovici leta. Imamo preveč zaloge. Imamo preveč stroškov. Imamo preveč skrbi.

Na srečo pa imamo preveč strasti do bosih nog, do idej, do optimizma in preveč trme, da bi kar tako vrglipuško v koruzo. Če pa kaj, sem borka in grem do konca – tisti, ki me poznate veste, kako strma, ovinkasta in vse prej kot lahka je bila moja pot od vaškega šanka do uni-inženirske izobrazbe.

Če se vrnem k Solemiu. Imeli smo krizni sestanek “Bilanca v pol leta ni dobra”. Kaj lahko naredimo?

Želim si skoraj nemogočega. A če ne probaš, ne veš. Želimo, da v prvi polovici avgusta odprodamo polovico naše zaloge, da lahko mirno, brez stresa in pritiskov štartamo konec avgusta novo sezono jesen/zima.

Kaj mislite, nam lahko skupaj uspe?

Odločila sem se za nas res ogromen popust na vse, ki vam odšteje kar četrtino celotne cene. Od celotne prodaje pa bi si želela pokrpat nekaj grdih lukenj, ki nas bremenijo. Zato je to »popust z nekaj več odgovornosti«.

Pravijo, da se po tem, ko dosežeš dno, razvijejo najlepše zgodbe. Želim si, da ne bi dosegla dna, da bi lahkotnost prišla že prej. Kot vedno rada poudarim: Solemio je postal moj učitelj, kjer ob delu iščem in spoznavam sebe, ob tem pa si tudi dovolim napake, priznam svojo ranljivost in poraz in se ustavim, kadar je preveč.

Bosonoga stopala nas učijo tega a ne, čutenja, svobode, preprostosti?

Solemio od vsega začetka ni bila trgovina z obutvijo, ampak skupnost, bosonoga družina. Hvala celotni bosonogi skuptnosti za podporo skozi leta. Hvala, da ste to prebrali. Hvala, da ste z nami. Naj srčne bosonoge zgodbe živijo naprej! ❤️